Osnovni opis razvojnega partnerstva
Glavni namen razvojnega partnerstva Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje je zmanjšati prikrito diskriminacijo pri zaposlovanju mladih žensk – (potencialnih) mater – zaradi materinstva.
Zakoni na področju delovnih razmerjih, starševskega varstva in enakih možnosti spolov zagotavljajo pravni okvir za enakopraven položaj na trgu dela tudi mladim ženskam/materam in očetom. Kljub temu v praksi zaznavamo potencialno nevarnost (pa tudi primere) neformalne diskriminacije, ki se dogaja za zaprtimi vrati in za katero ni dokazov.
Da obstaja potreba in nuja po celovitem reševanju tega problema se kaže na več ravneh. Problem je zaznan tako s strani oseb, ki iščejo zaposlitev, na zavodih za zaposlovanje in v drugih uradnih institucijah, sindikatih, medijih in drugje, vendar do sedaj ni bila narejena poglobljena in celovita analiza tega pojava. Prav odsotnost takšne analize in detekcije dejanskega stanja močno ovira reševanje problema.
Tudi Program pobude Skupnosti EQUAL navaja, da je ta problem realen in da se do sedaj še ni pristopilo k njegovemu reševanju. Na primer, SWOT analiza položaja na trgu dela navaja kot slabost precejšnjo vrzel v stopnji zaposlenosti med spoloma in izpostavlja prav ? pogodbe o delu, ki diskriminirajo osebe, ki načrtujejo ali imajo majhne otroke? kot nevarnost pri zmanjševanju razlik na delovnem mestu. Zaradi tega se želi z vključitvijo teme 8 “prispevati h krepitvi politike enakih možnosti za ženske in moške in se spopadati z ločevanjem po spolu” (poglavje 4.3.3 Programa pobude Skupnosti EQUAL). SWOT analiza vidi priložnosti v obsežnih in velikopoteznih političnih ukrepih (tudi v zvezi z delovno zakonodajo), ki bi omogočili združevanje poklicnega in družinskega življenja. Ukrepi v okviru te teme pobude EQUAL naj bi dopolnjevali ukrepe, ki se na nacionalni ravni že izvajajo. Komplementarnost je zelo pomembna predvsem z ukrepi Evropskega socialnega sklada, ki jih predvideva Enotni programski dokument (EPD) za Slovenijo.
Bilo je nekaj poskusov parcialnega reševanja tega problema z različnimi projekti in ukrepi. Tako je na Uradu za enake možnosti v letih 2001-2002 potekal Phare-Twinning projekt, ki je bil delno namenjen promociji očetovskega dopusta oziroma delitvi starševskega dopusta med oba starša. V okviru te naloge je bilo predvideno tudi tekmovanje “Družini prijazno podjetje”, h kateremu se je Slovenija zavezala v Socialnem sporazumu za obdobje 2003-2005 (5.poglavje “Družinska politika”, točka 74.a, 5. alinea) in ki je v predvideno tudi v Predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških (2005-2013), ki jo je pripravil Urad za enake možnosti.
Cilj predlaganega razvojnega partnerstva je v zvezi s ciljem ukrepa št. 8 Programa pobude Skupnosti EQUAL in kot takšen sodi med pobude za boj proti diskriminaciji pri zaposlovanju. Razvojno partnerstvo si je zadalo nalogo poiskati ukrepe za rešitev obstoječega problema, bo pa posredno prispevalo k drugim projektom, ki so del Socialnega sporazuma za obdobje 2003-2005, Strategije gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006 ter prednostne naloge št. 2 Enotnega programskega dokumenta Republike Slovenije 2004-2006 (Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje). Razvojna prednostna naloga 2 upošteva izzive, ki so opredeljeni v skupni oceni prednostnih nalog Slovenije na področju zaposlovanja (JAP-PIR) in v Skupnem poročilu o socialnem vključevanju (JIM), in bo prispevala k socialno-ekonomskemu razvoju države.
Zagotavljanje enakih možnosti zaposlovanja (tako možnosti dostopa do zaposlitve kot možnosti napredovanja) za oba spola je četrti steber akcijskega programa politike zaposlovanja. Ta zajema tudi vzpostavljanje pogojev za lažje usklajevanje poslovnega in družinskega življenja. Nacionalna strategija razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 je med osnovne cilje zapisala zmanjševanje neskladij na trgu dela. Nov pristop k politiki zaposlovanja zahteva, naj bodo programi čimbolj prilagojeni potrebam posameznika in ciljno usmerjeni. Vse to povzema tudi Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006 v poglavju o mehanizmih za dosego ciljev strategije.
Razvojno partnerstvo se bo pri realizaciji svojega cilja naslanjalo na že začete projekte, jih nadgrajevalo ter s ključnimi nosilci v duhu mainstreaminga poskrbelo za njihovo vključitev v politike. Med drugim bo oblikovalo merila za podeljevanje priznanja (znaka) “Družini prijazno podjetje” (projekt je začel Urad za enake možnosti).
Cilje predlaganega razvojnega partnerstva nameravamo doseči z:
- ekonomsko in sociološko raziskavo razsežnosti obravnavnega problema, ki bo podlaga za iskanje ustreznih rešitev,
- izobraževanjem ciljnih skupin (mladih žensk/staršev in delodajalcev),
- javnim izpostavljanjem problema spolne diskriminacije pri zaposlovanju mladih žensk,
- in javnim izpostavljanjem tistih podjetij, ki imajo nediskriminatoren odnos do oseb, ki načrtujejo ali imajo majhne otroke.
S tem se bo krepila tudi javna zavest, spreminjali se bodo kulturni, poslovni in psihosocilani vzorci vedenja. Pri spreminjanju praks pa bo potrebno tudi nadaljnje vključevanje enake obravnave spolov v prevladujoče politike (mainstreaming). To naj bi potekalo hkrati s spreminjanjem vzorcev vedenja v javnem sektorju (vključno obvezno in jasno nediskriminatorno dikcijo v oglasih za delovna mesta v javnem sektorju).
