Razvojno partnerstvo Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje (Equal)
Certifikat Družini prijazno podjetje izvira iz razvojnega partnerstva Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje. V nadaljevanju najdete več informacij o razvojnem partnerstvu skupnosti Equal.
Osnovni opis razvojnega partnerstva
Glavni namen razvojnega partnerstva Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje je zmanjšati prikrito diskriminacijo pri zaposlovanju mladih žensk – (potencialnih) mater – zaradi materinstva.
Zakoni na področju delovnih razmerjih, starševskega varstva in enakih možnosti spolov zagotavljajo pravni okvir za enakopraven položaj na trgu dela tudi mladim ženskam/materam in očetom. Kljub temu v praksi zaznavamo potencialno nevarnost (pa tudi primere) neformalne diskriminacije, ki se dogaja za zaprtimi vrati in za katero ni dokazov.
Da obstaja potreba in nuja po celovitem reševanju tega problema se kaže na več ravneh. Problem je zaznan tako s strani oseb, ki iščejo zaposlitev, na zavodih za zaposlovanje in v drugih uradnih institucijah, sindikatih, medijih in drugje, vendar do sedaj ni bila narejena poglobljena in celovita analiza tega pojava. Prav odsotnost takšne analize in detekcije dejanskega stanja močno ovira reševanje problema.
Tudi Program pobude Skupnosti EQUAL navaja, da je ta problem realen in da se do sedaj še ni pristopilo k njegovemu reševanju. Na primer, SWOT analiza položaja na trgu dela navaja kot slabost precejšnjo vrzel v stopnji zaposlenosti med spoloma in izpostavlja prav ? pogodbe o delu, ki diskriminirajo osebe, ki načrtujejo ali imajo majhne otroke? kot nevarnost pri zmanjševanju razlik na delovnem mestu. Zaradi tega se želi z vključitvijo teme 8 “prispevati h krepitvi politike enakih možnosti za ženske in moške in se spopadati z ločevanjem po spolu” (poglavje 4.3.3 Programa pobude Skupnosti EQUAL). SWOT analiza vidi priložnosti v obsežnih in velikopoteznih političnih ukrepih (tudi v zvezi z delovno zakonodajo), ki bi omogočili združevanje poklicnega in družinskega življenja. Ukrepi v okviru te teme pobude EQUAL naj bi dopolnjevali ukrepe, ki se na nacionalni ravni že izvajajo. Komplementarnost je zelo pomembna predvsem z ukrepi Evropskega socialnega sklada, ki jih predvideva Enotni programski dokument (EPD) za Slovenijo.
Bilo je nekaj poskusov parcialnega reševanja tega problema z različnimi projekti in ukrepi. Tako je na Uradu za enake možnosti v letih 2001-2002 potekal Phare-Twinning projekt, ki je bil delno namenjen promociji očetovskega dopusta oziroma delitvi starševskega dopusta med oba starša. V okviru te naloge je bilo predvideno tudi tekmovanje “Družini prijazno podjetje”, h kateremu se je Slovenija zavezala v Socialnem sporazumu za obdobje 2003-2005 (5.poglavje “Družinska politika”, točka 74.a, 5. alinea) in ki je v predvideno tudi v Predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških (2005-2013), ki jo je pripravil Urad za enake možnosti.
Cilj predlaganega razvojnega partnerstva je v zvezi s ciljem ukrepa št. 8 Programa pobude Skupnosti EQUAL in kot takšen sodi med pobude za boj proti diskriminaciji pri zaposlovanju. Razvojno partnerstvo si je zadalo nalogo poiskati ukrepe za rešitev obstoječega problema, bo pa posredno prispevalo k drugim projektom, ki so del Socialnega sporazuma za obdobje 2003-2005, Strategije gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006 ter prednostne naloge št. 2 Enotnega programskega dokumenta Republike Slovenije 2004-2006 (Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje). Razvojna prednostna naloga 2 upošteva izzive, ki so opredeljeni v skupni oceni prednostnih nalog Slovenije na področju zaposlovanja (JAP-PIR) in v Skupnem poročilu o socialnem vključevanju (JIM), in bo prispevala k socialno-ekonomskemu razvoju države.
Zagotavljanje enakih možnosti zaposlovanja (tako možnosti dostopa do zaposlitve kot možnosti napredovanja) za oba spola je četrti steber akcijskega programa politike zaposlovanja. Ta zajema tudi vzpostavljanje pogojev za lažje usklajevanje poslovnega in družinskega življenja. Nacionalna strategija razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 je med osnovne cilje zapisala zmanjševanje neskladij na trgu dela. Nov pristop k politiki zaposlovanja zahteva, naj bodo programi čimbolj prilagojeni potrebam posameznika in ciljno usmerjeni. Vse to povzema tudi Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006 v poglavju o mehanizmih za dosego ciljev strategije.
Razvojno partnerstvo se bo pri realizaciji svojega cilja naslanjalo na že začete projekte, jih nadgrajevalo ter s ključnimi nosilci v duhu mainstreaminga poskrbelo za njihovo vključitev v politike. Med drugim bo oblikovalo merila za podeljevanje priznanja (znaka) “Družini prijazno podjetje” (projekt je začel Urad za enake možnosti).
Cilje predlaganega razvojnega partnerstva nameravamo doseči z:
- ekonomsko in sociološko raziskavo razsežnosti obravnavnega problema, ki bo podlaga za iskanje ustreznih rešitev,
- izobraževanjem ciljnih skupin (mladih žensk/staršev in delodajalcev),
- javnim izpostavljanjem problema spolne diskriminacije pri zaposlovanju mladih žensk,
- in javnim izpostavljanjem tistih podjetij, ki imajo nediskriminatoren odnos do oseb, ki načrtujejo ali imajo majhne otroke.
S tem se bo krepila tudi javna zavest, spreminjali se bodo kulturni, poslovni in psihosocilani vzorci vedenja. Pri spreminjanju praks pa bo potrebno tudi nadaljnje vključevanje enake obravnave spolov v prevladujoče politike (mainstreaming). To naj bi potekalo hkrati s spreminjanjem vzorcev vedenja v javnem sektorju (vključno obvezno in jasno nediskriminatorno dikcijo v oglasih za delovna mesta v javnem sektorju).
Transnacionalno partnerstvo – skupni interesi
Glavni skupni interesi tega Transnacionalnega sporazuma o sodelovanju (TSS) so sledeči:
- reševati vertikalno in horizontalno segregacijo žensk na trgu dela za boljši lokalni razvoj;
- v teritorialnem sistemu nadoknaditi zaostanek pri razumevanju hitre spremembe pri zaposlovanju žensk in posledične potrebe po spremembi v organizacijah in pri vzpostavitvi storitev;
- spodbujati žensko podjetništvo;
- izboljšati ozaveščenost o socialni odgovornosti podjetij z vidika enakosti med spoloma;
- zmanjšati prikrito diskriminacijo žensk na trgu dela zaradi materinstva;
- vplivati na javno mnenje, zlasti na odnos vodstvenih kadrov do starševske vloge zaposlenih;
- krepiti moč žensk in moških glede usklajevanja poklicne in starševske vloge;
- razvijati fleksibilne oblike zaposlitve in inovativne skrbstvene storitve kot orodja za to usklajevanje;
- raziskovati in analizirati položaj žensk na trgu dela in inovativne načine za njegovo izboljšanje.
Metodologija
Transnacionalnega sporazuma o sodelovanju (TSS) temelji na sledeči metodologiji dela:
- analiza in primerjava različnih lokalnih, regionalnih in nacionalnih razmer, problemov, sistemov in politik;
- izmenjava znanja, izkušenj in najboljših praks;
- izmenjava inovativnih idej in rešitev za izvajanje skupnih metodologij.
Participativni pristop članov RP bo skupni imenovalec transnacionalne metodologije dela.
Temeljni problemi
Vsa štiri RP, ki delajo na tem TSS, so poudarila razhajanje med kvalitativnim razvojem ponudbe žensk na trgu dela in kvalitativno inercijo povpraševanja na trgu dela. Kakovost povpraševanja po delu ni v skladu z osebnim in družbenim položajem žensk. Še vedno izrazit spolno segregiran trg zaposlovanja je razlog za sledeče težave žensk:
- vertikalna segregacija;
- horizontalna segregacija;
- premalo izrabljen poklicni potencial;
- neustrezne razmere;
- marginalizacija;
- destimulacija in samoizključevanje s trga dela;
- ovire za žensko podjetništvo;
- težave pri pridobivanju posojil in mikro-posojil;
- “zastarel” kulturni vzorec in poklicna znanja.
Partnerji transnacionalnega partnerstva
- Italija
IT-G2-VEN-054
P.O.N.T.I.
Elisabetta Maggi
+39 02 20524729; emaggi@cdiecoop.it - Španija
ES- 578
Por la diversidad active en el mercado laboral
Begona Ballesteros
+34 91 522 15 33; bballesteros@asalma.org - Poljska
PL- 119
Partnerstwo-Rodzina-Równość-Praca
Krystyna Dowgiałło
+48 696 474 661; krystynadowgiallo@wp.pl
Nacionalni partnerji
- Inštitut za ekonomska raziskovanja
- Ekvilib Inštitut
- Fakulteta za družbene vede
- ZIP-Zavod za informiranje in pomoč brezposelnim in iskalcem zaposlitve
- Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
- Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam
- Združenje delodajalcev Slovenije
- PR- Barbara Žaucer Šefman
Ključne aktivnosti
Načrtovane aktivnosti RP:
- ekonomska in sociološka raziskava,
- priprava izhodiščnega modula izobraževanja in informiranja delodajalcev,
- izobraževanje in informiranja delodajalcev,
- priprava izhodiščnega modula izobraževanja in informiranja iskalk in iskalcev zaposlitve,
- izobraževanje in informiranje iskalk in iskalcev zaposlitve,
- priprava izhodiščnega modula izobraževanja in informiranja zaposlenih in šolajočih se mladih žensk/mater in mladih moških/očetov,
- izobraževanje in informiranje zaposlenih in šolajočih se mladih žensk/mater in moških/očetov,
- izobraževanje in informiranje mladih zaposlenih in šolajočih se,
- delavnice za socialne delavke/delavce na centrih za socialno delo,
- nadgrajevanje modulov izobraževanja in informiranja,
- družbena oglaševalska akcija na teme, kot so “mlade mamice dobrodošle” in “enakost med spoloma pri zaposlovanju”,
- uvedba znaka “Mladim družinam prijazno podjetje”,
- transnacionalno sodelovanje,
- vzdrževanje spletne strani,
- spremljanje in vrednotenje dosežkov projekta,
- stiki z različnimi javnostmi in vključevanje rezultatov v politike.
Raziskovalno delo RP
Raziskovalno delo RP „Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje” je prva poglobljena slovenska nacionalna raziskava o izkušnjah staršev in potencialnih staršev ter o odnosih do materinstva/očetovstva na delovnih mestih v Sloveniji.
Raziskovalno delo, ki je razdeljeno na sociološki in ekonomsko del, obsega analizo stališč prebivalstva glede delovnih pogojev za starše, izrabe starševskega dopusta ter delitve dela med staršema, analizo pojavnih in potencialnih oblik diskriminacije (tj. primerov slabe prakse), študij primerov (poglobljeno analiza nekaj slovenskih podjetij na podlagi intervjujev z vodstvi podjetij in zaposlenimi) in pregled raziskav o ekonomskih vidikih vlaganj v družini prijazno zaposlovanje in predstavitev primerov dobre prakse v svetu.
Pričakovali smo, da bodo izsledki raziskovalnega dela pokazali težave, s katerimi se srečujejo zaposleni v Sloveniji pri usklajevanju delovnih in družinskih obveznosti, in ovire/predsodke, ki s tem v zvezi obstajajo na strani vodstva podjetij, utemeljili obojestranske koristi (delodajalcev in zaposlenih) od družini prijazne politike v podjetjih, s primeri dobre prakse izpostavili konkretne uspešne oblike izvajanja takšne politike doma in v tujini ter spodbudili podjetja k uvedbi in izvajanju družini prijazne politike.
Raziskovalno delo v okviru RP »Mladim materam in družinam prijazno zaposlovanje« izvajata v delu ekonomskih raziskav Inštitut za ekonomska raziskovanja (dr. Nada Stropnik) in v delu socioloških raziskav Fakulteta za družbene vede (dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela in dr. Nevenka Černigoj Sadar).
Uvajanje certificiranja “Družini prijazno podjetje” v Sloveniji
Delo razvojnih partnerjev je privedlo do še enega pomembnega koraka. To je uvedba certifikata Družini prijazno podjetje v Sloveniji. To je revizorski postopek, ki ima funkcijo ocenjevanja in svetovanja delodajalcem katera orodja uporabljati za boljše upravljanje s človeškimi viri v kontekstu usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zaposlenih.
Nekateri elementi družini prijazne organizacijske politike: prožni delavniki, sodelovanje zaposlenih pri izdelavi urnikov, odločanje zaposlenih o količini in mestu dela, obveščanje zaposlenih na starševskem dopustu o dogajanju na delovnem mestu, pomoč pri prevzemanju delovnih nalog po daljši odsotnosti z dela zaradi starševskih obveznosti, organiziranje otroškega varstva, plačana odsotnost staršev na prvi šolski dan,…
O problematiki
Združevanje vloge zaposlenega z zasebnimi starševskimi obveznostmi predstavlja očitno težavo za delodajalca kot za delojemalca. Nekatere raziskave in podatki, na katerih je bilo osnovano razvojno partnerstvo „Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje, so pokazali zaskrbljujoča dejstva:
- Anketa Urada za informiranje RS iz 1995 je pokazala, da se je 28% zaposlenih zaradi starševstva tako ali drugače čutilo zapostavljenega pri delodajalcu
- Dopust za nego in varstvo otroka (t.i. porodniški dopust) je v zadnjih letih koristilo 1,1% očetov, očetovski dopust pa 8% očetov. (Podatki za leto 2003 so: 2,3% očetov je koristilo dopust za nego in varstvo otroka, 65% očetov pa 15 dni očetovskega dopusta.)
- Prikrita diskriminacija žensk zaradi materinstva na trgu dela je težko dokazljiva »in je ni mogoče dokazati z uradnimi statističnimi viri. Obstajajo le nekatere analize, ki kažejo diskriminacijo delodajalcev pri zaposlovanju žensk. Analize urada za enake možnosti kažejo, da sta (potencialna) nosečnost in materinstvo glavni vzrok za to, da delodajalci raje zaposlijo moškega kot žensko, premeščajo ženske na druge, pogosto slabše plačane položaje; ženske izgubijo službo«.(T. Stankovič, Delo, 18.11.2003)
- Urad za žensko politiko (sedanji Urad RS za enake možnosti) je v Drugem poročilu Republike Slovenije o uresničevanju določil Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk na svoji spletni strani poročal o velikem številu prijav diskriminacije pri iskanju zaposlitve ali v delovnem razmerju, predvsem zaradi materinstva ali nosečnosti. Podatki temeljijo na klicih na brezplačno telefonsko številko.
- Izsledki mednarodnih raziskav kažejo, da nastane četrtina težav, povezanih s človeškimi viri, zaradi dvojne vloge zaposlenih. Po drugi strani je več podatkov o tem, da lahko delodajalci s pozitivnimi učinki (predvsem višjo produktivnostjo zaposlenih) ne samo pokrijejo temveč tudi presežejo stroške, ki jih imajo z izvajanjem družini prijazne politike.
- Lastno raziskovalno delo razvojnega partnerstva „Mladim materam/družini prijazno zaposlovanje” je potrdila, dopolnila in poglobila izsledke raziskav in ugotovitev, na katerih temeljijo izhodišča dela razvojnega partnerstva.
Z 28.10. 2007 je RP Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje uradno prenehalo delovati. Verjamemo, da je bilo uspešno in da je v naš prostor prineslo kar nekaj novosti glede usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter zmanjševanja diskriminacije pri zaposlovanje žensk in predvsem (potencialnih) mater. Naš glavni produkt Certifikat Družini prijazno podjetje pa bo seveda obstajal tudi v prihodnje. Skrb zanj je z 29.10.2007, na podlagi sporazuma med partnerji, prevzel Ekvilib Inštitut, v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter vsemi zainteresiranimi partnerji, ki so pri njem sodelovali do sedaj.
